Hrvaška | WWF

Hrvaška

Hrvaška je dežela tisočih otokov in združitev dveh ekoregij: Meditaranske in Donavsko-karpatske, zato jo krasijo jezera in hribi na kontinentalnem severu in severovzhodu, z gozdom pokrite planine v Lici in Gorskem Kotarju ter skalnata obala na Jadranskem morju. Leži na prehodu iz Srednje v Vzhodno Evropo, na severu meji s Slovenijo in Madžarsko, na vzhodu s Srbijo in na jugu ter vzhodu z Bosno in Hercegovino ter Črno goro.
 
WWF je na Hrvaškem aktiven od leta 2000, svoje delo najbolj usmerjamo na zavarovana območja in sladkovodne ekosisteme. Sodelujemo s številnimi nevladnimi organizacijami kot tudi z javnim sektorjem.
 
Sladkovodni habitati

Cilj WWF-ovega sladkovodnega programa je po vsem svetu zagotoviti zdrave ekosisteme v najbogatejših porečjih sveta, varovati in na trajnostni način upravljati reprezentativna mokrišča ter spodbujati strategije in tehnike, ki ohranjajo življenje v rekah in hkrati zmanjšujejo revščino v skupnostih, ki so od teh rek odvisne.
 
Delo na sladkovodnih habitatih smo začeli v letu 2011 v projektu za oblikovanje Čezmejnega rezervata biosfere Mura-Drava-Donava, ki je bil priznan s strani Unesca. S skrbjo za žive reke, preprečevanjem njihove regulacije in zaščito rastlinskega in živalskega sveta, želi WWF zagotoviti zaščito in dobro upravljanje čezmejnih rečnih ekosistemov Mure, Drave in Donave, kot tudi boljše življenje za prebivalce tega območja.
 
WWF na Hrvaškem izvaja tudi projekt DASHI – pobuda za trajnostno hidroenergijo v Dinarskem loku. Glede na vse večje število hidroelektrarn in jezov na številnih rekah v regiji je DASHI ključnega pomena za dolgoročno varnost sladkovodnih ekosistemov Dinarskega loka. Dolgoročno želimo ublažiti posledice največjih groženj za sladkovodne ekosisteme Dinarskega loka – razvoj hidroenergije, varovati in ohraniti najpomembnejše habitate v prednostnih porečjih ter zagotoviti, da trajnostna hidroenergija postane prepoznana kot običajna praksa v razvoju hidroenergije v regiji.
 
Zavarovana območja
Hrvaška ima osem nacionalnih parkov in enajst naravnih parkov, WWF pa jih skupaj z Pećinskim parkom Grabovača povezal v združenje »Parki Dinaridov – mreža zavarovanih območij Dinaridov«. V skoraj vseh parkih je bila opravljena ocena vrednosti in blaginje zavarovanih območij, dvema parkoma smo pomagali pri pridobivanju evropskega certifikata za trajnostni turizem (NP Lonjsko polje in NP Medvednica), NP Kornati pa so nominirani za omenjeno certificiranje.
 
To je produkt projekta Parki Dinarskega loka, vendar se je naše sodelovanje z zavarovanimi območji začelo že veliko prej. Podprli smo ustanovitev NP Lastovsko otočje kot tudi ustanovitev NP Severni Velebit, ki smo ga prepoznali kot »Dar Zemlji« (Gift to the Earth). Skozi partnerstvo z organizacijo Sonce smo prispevali k razvoju načrtov upravljanja za pet zaščitenih morskih območij: NP Brioni, NP Kornati, NP Mljet, PP Telaščica in PP Lastovo otočje, ki jih ogroža masovni turizem, onesnaževanje morja in pretiran lov.
 
Naše delo z zavarovanih območij smo utrdili v letu 2008 prek obljub vlade s podpisom dokumenta »Velika zmaga Dinarskega loka«, ki se je nadaljevala leta 2013 s sprejetjem »Velike zmage Dinarskega loka 2«, s katerim se je vlada zavezala do novih ciljev na področju varovanja narave.