WWF Adria | WWF

WWF Adria

Čeprav je bil WWF Adria uradno ustanovljen v začetku leta 2015, WWF v regiji Dinarskega loka deluje že petnajst let. Naša naloga je, da s svojo ekipo in s partnerstvi pomembno prispevamo k ohranjanju biotske raznovrstnosti v naši regiji kot delu Sredozemlja in Donavsko-karpatske ekoregije. Naš pristop kot mednarodne organizacije je »misli globalno, deluj lokalno«. Tako v regije prinašamo najboljše svetovne izkušnje na področju varstva narave in trajnostnega razvoja ter jih izvajamo na lokalni ravni na podlagi poznavanja okoliščin in dejanskih potreb.
 
WWF Adria pokriva območje Albanije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Hrvaške, Kosova*, Makedonije, Slovenije in Srbije. Delujemo preko WWF-ovega Sredozemskega programa, ki ga je WWF International ustanovil s ciljem ohranjanja in trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, morskimi in sladkovodnimi ekosistemi v Sredozemlju. Razpon delovanja sredozemskega programa WWF je širok: od projekta, ki ga vodimo v 12 sredozemskih državah, prek sektorskih politik in zagovorništva do komunikacije in krepitve zmogljivosti. Sedež te programske pisarne je v Rimu v Italiji in zaposluje več kot 50 ljudi kar 16 različnih narodnosti. WWF Adria ima 20 zaposlenih in njegov sedež je v Zagrebu na Hrvaškem.
 
Sodelovanje z nevladnimi organizacijami
V svojih 15 letih delovanja v regiji, smo sodelovali s številnimi nevladnimi organizacijami, kot so: Dinarika, Green Home, Mlade raziskovalci Srbije, Eko-Most, Sunce, INCA, Zelena akcija, Zeleni Osijek, Zelena Istra, Greenpeace Hrvaška, BIOM, Žmergo ali Zveza društev Dravska liga.

Podpiramo ustanovitev Unescovega Čezmejnega rezervata biosfere Mura-Drava-Donava med petimi državami: Hrvaška, Madžarska, Slovenija, Avstrija in Srbija, ki je lahko eden izmed največjih zavarovanih slatkovodnih sistemov in močvirij v Evropi. In zato je potrebno sodelovanje z nevladnimi organizacijami, brez katerih program »Čuvaji rek« ne bi bil izvedljiv.
 
Smo tudi del koalicije SOS za Jadran: brez naftnega onesnaženja! Cilj kampanje, ki jo opravljajo organizacije iz nacionalne okoljske mreže Zeleni forum (Zelena akcija (Zagreb), Sonce (Split), Zelena Istra (Pula), Žmergo (Opatija) in BIOM (Zagreb) v sodelovanju z Greenpeace Hrvaška in WWF Adria) je zavarovati celoten Jadran pred onesnaženjem z nafto – ne le ustavitev načrtovanih aktivnosti na Hrvaškem, ampak tudi hitro zaprtje obstoječe proizvodnje na italijanski strani.
 
Sodelovanje z javnim sektorjem
V letu 2008 je WWF sprožil pobudo »Velika zmaga Dinarskega loka« (Big Win for Dinaric Arc), dokument, ki so ga podpisali ministri pristojni za vprašanja okolja in zaščite narave iz šestih držav v regiji: Albanije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, Črne Gore, Srbije in Slovenije. To je bilo prvič, da so se vlade dogovorile o vprašanju ohranjanja narave v povojnih letih. Svečano podpisovanje dokumenta je potekalo tekom 9. Konference članic Konvencije o biološki raznovrstnosti (CBD COP 9), ki je potekala v Bonnu.
 
Več kot 80 odstotkov obljub prvega »Big Wina« je izpolnjenih. To je bil povod za novo petletno obljubo, ki so jo vlade leta 2013 sprejele na 2. mednarodni konferenci »Parki Dinarskega loka«. Tokratno zavezo nadaljnjega skupnega dela za izboljšanje zaščitenih območji sta zgoraj omenjenimi državami sprejeli tudi Makedonija in Kosovo*, pobuda pa je bila organizirana v sodelovanju z Ministrstvom za trajnostni razvoj in turizem Črne gore ter IUCN Mednarodne zveze za ohranjanje narave.
 
Ura za Zemljo
V letu 2009 smo se pridružili številnim uradom WWF po svetu in organizirali največjo globalno prostovoljno akcijo Ura za Zemljo. V zadnji, deveti akciji po vrsti je sodelovalo 172 držav, več kot 7000 mest, ugasnile so dekorativne razsvetljave na več kot 1220 znamenitostih, od katerih jih je 37 priznanih s strani Unesca. Sodelovala je tudi cela regija Dinarskega loka.
 
Od leta 2007 je akcija Ura za Zemljo aktivirala številna podjetja, organizacije, vlade in na stotine milijonov ljudi, da delujejo za trajnostno prihodnost našega planeta. Ker časa za ukrepanje na področju podnebnih sprememb hitro zmanjkuje, akcija Ura za Zemljo nudi univerzalno platformo, ki jo vodijo inovativni ljudje, odločeni, da poiščemo najboljše rešitve za podnebne spremembe, ki nas čakajo.

*To poimenovanje ne vpliva na stališča o statusu ter je v skladu z RVSZN 1244/99 in mnenjem Meddržavnega sodišča o razglasitvi neodvisnosti Kosova.