Ekološki odtis | WWF
 
	© Alffoto

Ekološki odtis

Že več kot 40 let zahteve človeštva po naravnih virih presegajo zmožnosti našega planeta. Da bi zadovoljili naše trenutne potrebe po naravnih virih in ekoloških storitvah, bi potrebovali regeneracijsko sposobnost 1,6 Zemlje.
Nadaljevati "po starem" je možno le na kratek rok. Kajti le malo časa lahko sekamo drevesa hitreje, kot zrastejo, ulovimo več rib, kot jih oceani lahko obnovijo, ali oddamo več ogljika v ozračje, kot ga gozdovi in ​​oceani lahko absorbirajo. Posledice "prekoračitve" so že jasne: izguba habitatov in vrst ter kopičenje ogljika v ozračju.

Ekološki odtis sešteva vse ekološke storitve za zadovoljitev potreb človeštva in prostor, ki ga zahtevajo. Vključuje biološko produktivne površine (biološka zmogljivost), ki so potrebne za poljščine, pašnike, pozidana območja, ribiška območja in gozdove. Vključuje tudi površino gozda, potrebnega za skladiščenje emisij ogljikovega dioksida, ki jih ne morejo absorbirati oceani. Ogljik iz fosilnih goriv je prevladujoči element ekološkega odtisa človeštva že več kot pol stoletja in njengov delež še naprej raste.

Tako biološka zmogljivost kot ekološki odtis sta izražena v skupni enoti imenovani globalni hektar (gha). V letu 2012 je bila skupna biološka zmogljivost Zemlje 12,2 milijard gha ali 1,7 gha na prebivalca, skupni ekološki odtis človeštva pa je znašal 20,1 milijard gha ali 2,8 gha na osebo. Ekološki odtis je porazdeljen neenakomerno, saj prebivalci držav z visokim dohodkom porabijo več kot je njihov pravičen delež naravnih virov Zemlje in s tem povzročajo nesorazmeren pritisk na naravo. Medtem pa se ljudje v nekaterih državah z najnižjimi dohodki na svetu vsak dan borijo za zadovoljitev osnovnih potreb.

Za več informacij: Global Footprint Network